V zadnjem desetletju se je slovensko prostovoljno gasilstvo razvilo v učinkovito, strokovno, dobro organizirano in visoko motivirano reševalno službo. Ob pojavu naravnih in drugih nesreč so gasilci v vsakem trenutku posredovanja dobro usposobljeni in ustrezno opremljeni. Po vsej državi predstavljajo največjo humanitarno organizacijo, ki uspešno ohranja svojo avtonomnost.

Gasilstvo v Sloveniji ne pomeni le gašenje požarov ter reševanje ljudi in njihovega premoženja, ampak ima pomembno vlogo tako na splošnem družbenem in kulturnem področju. Ljudje so se v gasilska društva začeli povezovati tudi zaradi krepitve narodne zavesti in kulturne enotnosti.

V najtežjih situacijah so gasilci pripravljeni tudi v eni minuti

Gašenje požarov predstavlja le eno tretjino vseh intervencij in dela, ki ga opravljajo gasilci. Pogosto so gasilci prvi na kraju nesreče, saj je njihov reakcijski čas izredno kratek. Ekipe so namreč z vsemi vozili in v polni opremi na cesti v pičli eni minuti. Zaradi širokega obsega dela, pa najpogosteje s kraja nesreče odhajajo tudi zadnji.

Na terenu morajo biti gasilci pripravljeni na številne scenarije. Ko prispejo na mesto nesreče, se morajo v nekaj sekundah odločiti, znajti in varno rešiti ponesrečence. V najtežjih situacijah, kjer je v gorečem vozilu ogroženo življenje ali prisotna zelo močna krvavitev, je gasilcem dovoljeno na silo izvleči osebo in jo s tem rešiti pred morebitno katastrofo. 

V prostovoljnih društvih so gasilci tudi otroci

Prostovoljna društva širom po Sloveniji vzgajajo in izobražujejo tudi otroke in mladino. Otroci na prvih gasilskih vajah urijo številne motorične spretnosti, se seznanijo z gasilsko opremo in z leti pridobivajo znanja o posredovanju pri različnih intervencijah.

Nekateri otroci so zelo ponosni, ker so gasilci in marsikdo med njimi postane celo poklicni gasilec. S tem prevzame veliko odgovornost do sebe in do drugih udeležencev urgentnih dogodkov. Vzgoja mladih gasilcev ima torej velik pomen v prihodnosti prostovoljnega dela.