Bil je prekrasen pomladni dan in s prijateljico sma želele malo avanture, zato sma se odločile potovati v zakotni slovenski kraj kajakat. Vsaka izmed naju ima svoj lasten kajak saj sma strastni ljubiteljici tega vodnega športna. Odkar sma se kot majhne na nekem šolskem izletu v osnovni šoli prvič srečale s kajakanjem sma se v ta šport zaljubile. Nama je užitek veslati na kajaku, saj naju kajak pomirja in počutima se bolj povezani z naravo. Mislim da je zame kajak, kot je za nekoga meditacija, saj nič ni boljšega od veslanja po lepih gorskih rekah in jezerih ter uživati v prečudoviti naravi. Sicer se jaz s tem vodnim športom ne ukvarjam tekmovalno, se pa moja prijateljica, ki je osvojila že mnogo medalj v različnih disciplinah. Njen kajak je z razliko od mojega, ki je že starejši kajak, novejši in modernejši ter veliko bolj primeren za njene tekmovalne podvige, kot so slalom, sprint, maraton in feestyle. Prijateljica pa se še nikoli ni udeležila spusta, zato je za letošnjo sezono že začela načrtovati, da bo svoj kajak prvič peljala po divjih vodah na daljših razdaljah. Najbolj od rok ji gre sprint, saj ima vrhunski kajak za ta namen ter v kombinaciji z njenimi hitrimi gibi, ji kajak zmeraj osvojijo stopničke v tej disciplini. Večkrat sma tudi midve med seboj tekmovale, vendar ker se jaz s tem športom ukvarjam zgolj rekreativno nisem tako dobra kot moja prijateljica, zato je še nikoli nisem uspela prehiteti.

Včasih tudi skupaj izvajama kakšne lažje akrobacije, s katerimi preizkušama vsaka svoj kajak in lastne sposobnosti. Vendar to ni zame in za moj kajak, saj imam raje mirno veslanje brez vodnih brzic. Jaz sem menenja, da bi se vsak moral vsaj enkrat vsesti v kajak in zaveslati po mirni vodi, zato da občuti ta prečudoviti stik z naravo in to kako se kajak odziva na majne valove.