Ko tako razmišljam, imamo res veliko preveč stvari. Ta teden sem morala izprazniti sobo, ker smo se odločili za novo opremo in nisem mogla verjeti, koliko stvari sem našla, tudi stari film, za katerega sem upala, da še obstaja takšna izdelava fotografij in da je film še nepoškodovan.

Res me je zanimalo kaj je na tem filmu in komaj sem čakala, da grem v fotografski studio in vprašam, ali se bo dal razviti. Ko sem prišla z tem filmom je delal starejši možakar in se spomnil teh filmov, tudi njemu se je kar nasmejalo, kajti spomnilo ga je na njegova mlada leta. Rekel je, da se bo potrudil, ampak da je izdelava fotografij iz tako starega filma zelo težka. Kajti že sam film se je lahko uničil in tako so se tudi uničile slike na njemu. Ko je film pogledal, sicer ni videl, da bi bil poškodovan, tako, da možnosti so le bile.

Čez tri dni me je poklical in povedal, da je nekaj slik čisto v redu in da lahko pridem ponje. Komaj sem čakala, kakšne so te slike, hotela sem vprašati že njega, pa sem se vseeno zadržala, kajti to ni njegova naloga. Bila sem srečna, da je izdelava fotografij iz tako starega filma uspela. Skoraj nisem mogla verjeti. Ko sem prišla po film in slike, sem bila presenečena, kajti bile so slike mojega otroštva. Na slikah sem bila jaz in moja sestra. Moram priznati, da sem bila šokirana, presrečna, ko sem videla te slike. Ta izdelava fotografij je zame bila posebna in najlepša, nikoli še nisem bila tako vesela slik, na sliki je bila tudi moja mama. 

Fotografu sem se posebej zahvalila, da je izdelava fotografij uspela, plačala sem več, kot pa mi je gospod računal in to sem naredila z največjim veseljem. 

…